Zima: kako s pravilno oskrbo konja preprečimo najpogostejše zdravstvene težave
V zadnjem zimskem obdobju so se lastniki konj na nas v ambulanti najpogosteje obračali zaradi kolik. Pogosti so bili tudi primeri obolenj dihal in mišične okorelosti ter preventivni veterinarski pregledi. Prav ta vsakodnevna praksa in najpogostejši zimski izzivi so izhodišče za ta članek. Pa gremo po vrsti – najpogostejša težava zimskega časa so kolike. Po definiciji kolika pomeni bolečino v trebuhu (abdomnu) in je pri konjih vedno stanje, ki zahteva hitro prepoznavanje in ustrezno ukrepanje. Ključnega pomena je dovolj zgodnje prepoznavanje znakov. V začetni fazi so konji pogosto le nekoliko nemirni, pogledujejo proti trebuhu, imajo zmanjšan apetit ali se umikajo od dogajanja. Kasneje se znaki stopnjujejo – konji lahko kopljejo s
Strokovno izobraževanje: Hidroterapija in stretching konja
Splošne informacije Predavatelj: Mitja Pernarcich, dipl. masažni terapevt za konje, član CSEN Organizator: Kasaški klub Ljutomer Izobraževanje organizira in delno sofinancira Kasaški klub Ljutomer Predviden datum strokovnega izobraževanja: 28.2.2026 ali 7.3.2026 Zbiranje prijav do 31.1.2026 (na kasaskiklub.ljutomer@siol.net ali na 040 610 641 Jasmina Puhar) Vsebina izobraževanja teoretični in praktični del hidroterapija konja raztezne tehnike (stretching) praktični prikaz stretchinga na konju strokovno utemeljeno znanje z neposredno uporabnimi praktičnimi usmeritvami Na izobraževanju bodo posneti videi stretchinga, ki bodo naknadno posredovani vsem udeležencem kot dodatno učno gradivo. Število udeležencev in konji število udeležencev je omejeno na 10 oseb za praktični del bodo zagotovljeni 3–4 konje Cena in plačilo Cena izobraževanja: 100 EUR / osebo Udeleženec
“Konji, dirke in pionirke: 100-letna zgodba o ženskah v slovenskem kasaštvu”
Razvoj kasaških dirk in vključevanje žensk Kasaštvo v Sloveniji ima korenine že v 19. stoletju, ko so se začele razvijati prve organizirane oblike dirk. Prve kasaške dirke v Sloveniji so bile 14. septembra 1874 na poljski cesti od križa na Lukavskem polju do Globetkinega mostu v Ljutomeru. Kasneje so se kasaške dirke prestavile na hipodrome. Sprva na Cven, kasneje v Ljutomer. Človek je po naravi tekmovalno bitje. In kako drugače naj bi preprost prleški kmet ugotovil kvaliteto svojega konja in njegovo hitrost, če ne z dirkanjem. Šport je bil sprva rezerviran za moške, saj so ti pogosto veljali za "naravne" voznike in trenerje konj, kar
JULIJA KRELJ – Življenje v vrhunskem kasaškem hlevu (II. del)
»Rezultat nikoli ne vpliva na odnos do konja; dobrobit je vedno na prvem mestu.« KONJI, KI POSTANEJO TVOJI Ali imaš med konji svojega »najljubšega«? Imam! 3! Do ne daljnega je bila to Scarfo Pellini, katera je pred kratkim končala svojo kariero in postala plemenska kobila. Seveda je bil "moj prlek" Marion Mark, moj najboljši prijatelj, ki me je ogromno naučil, žal je zamenjal trenerja in sva se morala posloviti. Trenutno moji najljubši trije pa so Fukushima Jet, Pearl Kayz in Cameron Hills. Trije konji, tri različne zgodbe: Scarfo Pellini je bila že zelo mlada izjemno cenjena kobila, z velikimi pričakovanji okolice. Kako si doživljala delo z njo in kaj ti je
JULIJA KRELJ – Življenje v vrhunskem kasaškem hlevu (I. del)
ZAČETEK ZGODBE – ZAKAJ ŠVEDSKA? Zakaj ravno Švedska – in zakaj hlev Björn Goopa? Švedska, ker je ena glavnih velesil kasaštva v Evropi z visokimi standardi in kjer so konji vedno na prvem mestu. Francija me ni kaj preveč mikala, predvsem zaradi jezikovne bariere – angleščina tam zna biti problem. Björn Goop pa je že dolgo moj vzor – njegova kariera je izjemna: zmagal je Prix d’Amérique z Face Time Bourbonom in Readly Expresom, ki sta trenutno v glavnem vrhu plemenskih žrebcev v Evropi. Vozil meni najljubšega Timokoja in je eden najbolj spoštovanih trenerjev in voznikov na svetu. Bila je popolna priložnost, da se učim od najboljših in da sem
Aleš Pavšič: »Konju je treba pustiti čas – to se vedno obrestuje«
Med Slovenijo in Švedsko je več kot le nekaj tisoč kilometrov razlike. Razlika je tudi v sistemu, obsegu in profesionalnosti kar se tiče kasaštva. Aleš Pavšič že petnajst let deluje v samem srcu švedskega kasaštva, v okolju, kjer je ta šport pomembna gospodarska panoga, kjer se stvari načrtujejo dolgoročno in kjer nič ni prepuščeno naključju. V pogovoru nam Aleš predstavi kasaštvo na Švedskem, njegovo razmišljanje glede treninga, potrpežljivosti, psihologiji konja in človeka, ter o tistem, česar gledalci s tribun pogosto ne vidijo – pa prav to odloča. Kaj te je pri švedskem sistemu kasaštva najbolj presenetilo? Na Švedsko sem se sicer podal pred 15 leti in
PROGRAM USPOSABLJANJA IMETNIKOV PLEMENJAKOV ZA REGISTRACIJO PRIPUSTNIH POSTAJ 2026
V spodnjih priponkah imate vse informacije za usposabljanje imetnikov plemenjakov za registracijo pripustnih postaj 2026. VABILO_pripustne postaje_TOREK 03.02.2026 Urnik_Pripustne postaje_03.02.2026
