“Konji, dirke in pionirke: 100-letna zgodba o ženskah v slovenskem kasaštvu”
Razvoj kasaških dirk in vključevanje žensk
Kasaštvo v Sloveniji ima korenine že v 19. stoletju, ko so se začele razvijati prve organizirane oblike dirk. Prve kasaške dirke v Sloveniji so bile 14. septembra 1874 na poljski cesti od križa na Lukavskem polju do Globetkinega mostu v Ljutomeru. Kasneje so se kasaške dirke prestavile na hipodrome. Sprva na Cven, kasneje v Ljutomer.
Človek je po naravi tekmovalno bitje. In kako drugače naj bi preprost prleški kmet ugotovil kvaliteto svojega konja in njegovo hitrost, če ne z dirkanjem.
Šport je bil sprva rezerviran za moške, saj so ti pogosto veljali za “naravne” voznike in trenerje konj, kar je bilo del družbenih norm tistega časa. V začetnem obdobju so ženske imele bolj podporne vloge, pogosto kot skrbnice za konje ali kot članice družin, ki so se ukvarjale s kasaštvom.
Preboj žensk v kasaške dirke v Sloveniji je povezan s širšim gibanjem za emancipacijo žensk v 20. stoletju. Med obema svetovnima vojnama so se v Evropi in drugod po svetu ženske začele dokazovati tudi v športih, ki so jih tradicionalno obvladovali moški. Po drugi svetovni vojni, ko je v socialistični Jugoslaviji šport postal pomemben del popularne kulture, se je več žensk začelo udejstvovati tudi v kasaštvu.
Prve voznice v kasaških dirkah
Prve voznice so se pogosto spopadale s predsodki, saj se je kasaštvo še vedno dojemalo kot “moški” šport. Kljub temu so nekatere pionirke dokazale, da so lahko povsem enakovredne moškim.
Ženske so pogosto prišle v stik s kasaštvom preko družinskih tradicij. Nekaj kasaških klubov v Sloveniji; v Ljutomeru, Komendi, Šentjerneju, Lenartu ali Krškem, ima dolgo zgodovino družinskih navez, kjer so tudi hčerke in žene lastnikov konj postajale aktivne voznice. Sčasoma je postajalo sprejemljivo, da se tudi ženske prijavijo na dirke.
Od leta 1925 so na jubilejni dirki ob petdesetletnici društva Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru prvič v dvovpregi tekmovale tudi ženske. Oblečene so bile v narodno nošo, na vozu pa je zadaj sedel tudi moški, ki je lahko pomagal. Med ženskimi tekmovalkami najdemo Slavičeva dekleta omožena s konjerejci (npr. gospa Seršenova) ter druge ženske iz konjarskih družin. Na tekmi 18. avgusta 1935 je kot najmlajša voznica v Jugoslaviji zmagala 13-letna Krescencija Pernat, hčerka ptujskega mesarja in veleposestnika Vinka Pernata. Na spominski dirki Jožka Rajha je med trinajstimi tekmovalkami prišla prva na cilj.
Ženske vožnje so prirejali tudi po drugi svetovni vojni. Na dirki v spomin Mirka Šumaka, ki je bila 8. septembra 1957, je z dvovprego za 3-12 letne kasače na 2400 m dolgi progi zmagala Alojzija Seršen s Finejšo in Frajlico (čas 1:41,6). Druga je bila Marija Pušenjak s Santo in Projko, tretje mesto je dosegla Jožefa Lubi s Plemenito in Punčko, četrta pa je bila Krista Hercog s Cikico in Čirmo. Na dirki dvovprežnih handicapov za 3-12 letne kasače (temelj 1:42, proga 2100m), ki je bila 6. oktobra 1968, je zmagala Alojzija Seršen z Nirko in s Fidelo (čas 1:44,6), druga je bila Tea Pirher z Dinoro in s Ferico, tretja Terezija Žnidarič s Pikom in Plemenitko, četrta Terezija Forjan s Fino in Leonom II.
Kasaške voznice danes
Danes so voznice na kasaških dirkah v Sloveniji in čez mejo povsem nekaj običajnega. Šport je postal bolj odprt in enakopraven, čeprav so moški še vedno precej številčnejši, vendar so voznice cenjene in spoštovane kot del tradicije tega športa, kar kaže na napredek v enakopravnosti v kasaštvu.
Ena od pomembnih prelomnic je bil razvoj rekreativnega in profesionalnega kasaštva, ki je vključeval ženske kot voznice, trenerke in celo sodnice na kasaških prireditvah. Slovenske voznice s svojimi uspehi dokazujejo, da v tem športu spol ni ovira, ampak so pomembni znanje, spretnost in povezava s konjem. Naše voznice tekmujejo ne le na domačih hipodromih, temveč tudi na mednarodnih, kjer se merijo z najboljšimi.
Zadnjih nekaj let se v Sloveniji razpisujejo tudi dirke po posebnih propozicijah, kjer imajo pravico nastopati le voznice. Priljubljena dirka Agata, katera poteka v Lenartu, nekajkrat pa se je v Ljutomeru razpisala tudi dirka »Najhitrejša v sulkiju«.
Med aktivnimi voznicami so v sezoni 2025 najbolj izstopale posameznice, ki so z dosežki in uspehi dokazale, da so enakovredne moškim kolegom. To so: Darja Dolinšek Trontelj (KK Stožice Ljubljana) – 14 štartov/10 zmag, Janica Nushol (KK Ljutomer) – 19 štartov/6 zmag, Ajda Gorenc (KK Stožice Ljubljana) – 27 štartov/4 zmage, Darja Antolin (KK Ljutomer) – 13 štartov/2 zmagi. Nastopale so še: Lana Zrinjanin (KK Ljutomer), Jasmina Puhar (KK Ljutomer), Maksimiljana Marinšek (KK Komenda), Lučka Müller (KK Komenda), Elena Krštinc (KK Šentjernej), Katarina Cetin (KK Stožice Ljubljana), Mojca Nushol (KK Ljutomer) in Katja Marinšek (KK Komenda).
Darja Trontelj Dolinšek je dokaz, da vrhunski rezultati v kasaštvu niso naključje, ampak posledica znanja, discipline in nepopustljive volje. S svojimi zmagami – tudi v rejskih dirkah in drugimi visokimi uvrstitvami ter odločnostjo na stezi je postavila letvico visoko – ne le zase, temveč za vse voznice, ki prihajajo za njo. V sezoni 2025, ko je bilo v Sloveniji skupno aktivnih kar 82 voznikov in voznic, je Darja sezono končala na izjemnem 5. mestu med najuspešnejšimi. Rezultat, ki ne govori le o konstantnosti in kakovosti, ampak tudi o tem, da spada v sam vrh slovenskega kasaštva – ne glede na konkurenco, izkušnje ali spol. Njena pot sporoča, da se da vztrajnost prevesti v hitrost, pogum pa v rezultate.
Janica Nushol predstavlja energijo novega vala – odločnost, željo po dokazovanju in tisto iskro, zaradi katere vemo, da zgodba še zdaleč ni končana. Vsak njen nastop je korak naprej, vsaka dirka priložnost, da pokaže, da ima žensko kasaštvo prihodnost, ki ni tiha, ampak glasna, vidna in konkurenčna. V sezoni 2025, med 82 aktivnimi vozniki in voznicami, je Janica sezono zaključila na 8. mestu skupnega seštevka. Rezultat, ki kaže, da tudi novejše/mlajše voznice lahko drznejo poseči po vrhu.
Skupaj – Darja, Janica in vse ostale – odpirajo prostor in so motivacija tudi tistim, ki bodo prvič zapeljale na stezo v sezoni 2026. Sporočilo je jasno: steza ni razdeljena po spolu, ampak po pogumu. In pogum ima v kasaštvu vedno več žensk.
Ženske voznice od leta 1997 do danes so: Kaučič Petra (KK Ljutomer), Zakrajšek Nataša (KK Komenda), Narat Mateja (KK Šentjernej), Lukman – Tome Vanja (KK Stožice Ljubljana), Dovč Klementina (KK Stožice Ljubljana), Kovše Nina (KK Komenda), Pajek Sandra (KK Komenda), Marinkovič Dragica (KK Sl. Gorice Lenart), Cerar Blažka, Purkeljc Tjaša, Jazbec Tjaša (KK Šentjernej), Purkeljc Tjaša (KK Brdo), Gordon Tina (KK Krim), Vogrinec Maja (KK Ljutomer), Petra Berce (KK Stožice Ljubljana), Blažič Darja (KK Šentjernej), Sagaj Tina (KK Ljutomer), Cetin Ana Marija (KK Krško), Retelj Petra (KK Šentjernej), Zorko Nina (KK Krim), Orel Marjetka starejša (KK Stožice Ljubljana), Orel Marjetka mlajša (KK Stožice Ljubljana), Nuša Orel (KK Stožice Ljubljana), Simona Šilec (KK Ljutomer), Habjan Maša (KK Komenda), Medle Anja (KK Ljubljana), Šuštaršič Vesna (KK Šentjernej), Majcen Sok Špela (KK Ljutomer), Krelj Darja (KK Komenda), Müller Lučka (KK Komenda), Krštinc Elena (KK Šentjernej), Puhar Jasmina (KK Ljutomer), Pirc Alenka (KK Krim), Novak Anja (KK Ljutomer), Nushol Mojca (KK Ljutomer), Zrinjanin Lana (KK Ljutomer), Lovrenčič Nina (KK Sl. Gorice Lenart), Marinšek Maksimiljana (KK Komenda), Nushol Janica (KK Ljutomer), Antolin Darja (KK Ljutomer), Gorenc Ajda (KK Stožice Ljubljana), Dolinšek Trontelj Darja (KK Stožice Ljubljana), Katja Marinšek (KK Komenda), Katarina Cetin (KK Stožice Ljubljana) in druge.
Foto: Boris Vranič, Stash Rudolf, Jan Rajh, Jošt Dolinšek, Jasmina Puhar in osebni arhiv voznic