Pasma ljutomerski kasač je slovenska tradicionalna pasma, ki ima izvor že v 18. stoletju, izhaja pa iz območja Ljutomera Sprva so ga uporabljali izključno kot delovnega konja. V prevozništvu so morali delovni konji premagovati dolge razdalje in biti hitri. Da bi vzredili konja, ki se ne bo hitro utrudil in bo zmogel premagovati dolge razdalje s svojo počasno hojo kasa, so vedno bolj redili kasače. Rejci so svoje konje med seboj primerjali, se pomerili v dirkah in tako dokazovali, kdo ima hitrejšega konja.
Rejski cilji v populaciji ljutomerski kasač so usmerjeni v vzrejo kasaškega konja skladne telesne gradnje, srednjega okvirja, dobrohotnega karakterja, živahnega temperamenta ter pravilnih in izdatnih hodov. Začetek reje kmečkih vprežnih konj v Ljutomeru so rejci oplemenili s krvjo hitrih ameriških kasačev.
Danes je tričetrt slovenskih kasačev ljutomersko-turniškega genetskega izvora. Avtohtone slovenske kasače lahko razporedimo v enajst glavnih maternalnih linij. Žal pa je danes ljutomerskih kasačev čedalje manj, saj se število doma vzrejenih plemenjakov zmanjšuje na račun uvoza tujih kasačev.
Literatura: zbornik Muzej ljutomerski kasač v Ljutomeru
Foto: arhiv Muzej Ljutomerski kasač (kobila Fegrina; ljutomerski kasač, izvorna linija Fulma, voznik Slavič Alojz, zmaga v Beogradu, leta 1983)