Konj
Od prazgodovine naprej je konj tesno povezan s človekom. Divja, velika in neukročena žival je burila domišljijo že jamskemu človeku, zato je konja, simbol moči, slikal na stene svojega bivališča v jamah. Sprva ga je človek lovil za hrano, uporabil pa je tudi njegovo kožo in kosti. Šele pozneje ga je ukrotil ter začel uporabljati kot jezdno, tovorno in vprežno žival.
Pričevanja o konju kot jezdni živali segajo v čas okoli 1200 let pr. n. št. s spoznavanjem konjeve izjemne telesne moči in njegove sposobnosti gibanja je bila človeku dana nova dimenzija odkrivanja prostora in časa.
Hitri in vzdržljivi konji so človeku odkrili nove dežele, z vojnimi osvajanji pa ustvarili nove imperije. Za mnogo stoletij je konj omogočil človeku najhitrejši način potovanja in prevoza, vojskam pa postal najpomembnejši člen. Posamezni konji znamenitih oseb so se celo zapisali v zgodovino ter zaznamovali narode in osebnosti (npr. Perzijce, Aleksandra Velikega, Mongole z Džingiskanom in NapoleonaI.)
Z razmahom industrije in tehnologije je začel konj izgubljati svojo strateško gospodarsko in prometno vlogo, njegova vključenost v delo pa se je naglo zmanjševala. Kmalu je dobil novo vlogo v sferi športa in prostega časa. V okviru športa so se razvile različne konjeniške discipline: dresurno jahanje, preskakovanje ovir, military, galopske dirke, kasaške dirke, western stiljahanja ter rekreativno in terapevtsko jahanje.
V zadnjih nekaj desetletjih je postal konj človekov partner in bitje, ki vrača zaupanje in prijateljstvo tako v lepih kot hudih trenutkih. Konj je naš sopotnik ki dovoli, da ga učimo, hkrati pa nam daje možnost, da se tudi mi od njega učimo.
Literatura: zbornik Muzej Ljutomerski kasač v Ljutomeru
FOTO: Napoleon I. in Marengo – arhiv Muzej Ljutomerski kasač