JULIJA KRELJ – Življenje v vrhunskem kasaškem hlevu (I. del)
ZAČETEK ZGODBE – ZAKAJ ŠVEDSKA?
Zakaj ravno Švedska – in zakaj hlev Björn Goopa?
Švedska, ker je ena glavnih velesil kasaštva v Evropi z visokimi standardi in kjer so konji
vedno na prvem mestu. Francija me ni kaj preveč mikala, predvsem zaradi jezikovne bariere
– angleščina tam zna biti problem.
Björn Goop pa je že dolgo moj vzor – njegova kariera je izjemna: zmagal je Prix d’Amérique z
Face Time Bourbonom in Readly Expresom, ki sta trenutno v glavnem vrhu plemenskih
žrebcev v Evropi. Vozil meni najljubšega Timokoja in je eden najbolj spoštovanih trenerjev in
voznikov na svetu. Bila je popolna priložnost, da se učim od najboljših in da sem del ekipe,
kjer je vsak dan intenziven, profesionalen in hkrati izjemno poučen. Poleg tega sta bila tukaj
tudi Peter in Nika, prav njo pa sem že dolgo spremljala po facebooku in si vedno želela početi
isto, kar je še dodatno vplivalo na mojo odločitev.
Kakšen je Björn kot oseba in kot šef ter kako poteka komunikacija med trenerjem in
groomom*?
Kot oseba je Björn zelo umirjen, prijazen in izjemno organiziran. Kot šef želi imeti vse pod
kontrolo, a hkrati zaupa svoji ekipi in nam pusti veliko svobode, predvsem pri negi konj. Deli
ogromno vozniških nasvetov, ki res pomagajo pri vsakodnevnem delu in nikoli se ne razburja
po nepotrebnem. Vedno si vzame čas za nas, tudi če mu je čas omejen.
Zanj je profesionalnost ključna, hkrati pa zna ekipo motivirati in spodbujati, da vsak dan
damo vse od sebe. Spoštujem ga, ker uspe voditi trening skoraj 200 konj, hkrati pa
usklajevati dirke, medijske obveznosti in hleve v različnih državah – to res zahteva pravega
človeka, ki zna kombinirati strokovnost, zaupanje in prijaznost.
Björn se tudi trudi biti na Löckeneju vedno, ko ima čas. V obdobju zimskega meetinga v
Franciji je žal kdaj prisoten le enkrat na teden, vendar kljub temu naredi vse, da je čim več z
nami – tudi takrat, ko je bolan ali vsak dan na dirkah. Ko je prisoten, na trening dan vozi
največ štiri konje, saj imamo štiri trening skupine na dan.
Prav tako, ko je doma, redno enkrat na teden pride do vsakega grooma in skupaj na hitro
pregledata vse konje – morebitne težave, napredek, opažanja in načrte glede dirk. Tako mu
moram vsak petek poslati pisno poročilo o vseh konjih, kjer zapišem svoja opažanja, pulz v
treningu ter morebitne spremembe. Če imam občutek, da s katerim od konj nekaj ni v redu,
prosim Björna, da ga vozi v naslednjem treningu. Po tem se pogovoriva, kaj je potrebno
spremeniti – naj bo to oprema, kovanje, veterinarska oskrba ali prilagoditev treninga. Od
tega trenutka naprej pa je na meni, da dogovorjene stvari tudi izpeljem in poskrbim, da se
vse v praksi uredi.
Pomembno vlogo ima tudi Per Linderoth, naš “second trainer” ( pred njim je bila to naloga
Petra Zadela), ki je vsakodnevno prisoten v hlevu. Vsako jutro pride do vsakega grooma in
preveri, ali je s konji vse v redu, in nam pomaga pri treningih ter logistiki, še posebej v dneh,
ko imamo dirke. Svoja opažanja redno predaja Björnu, kar zagotavlja dobro povezavo tudi v
času njegove odsotnosti.
Se spomniš trenutka, ko si rekla: »Grem. To je to!« in kdo ti je pri tej odločitvi najbolj
pomagal ali svetoval? Si imela v Sloveniji koga, ki te je usmeril?
Ta trenutek se mi je zgodil, ko sem začutila, da moram narediti odločilen korak in prevzeti
odgovornost zase. Preprosto sem rekla: »Grem. To je to.«.
V resnici je bila to predvsem moja odločitev. Seveda sem imela podporo doma v Sloveniji, a
nihče me ni neposredno usmeril. Veliko mi je pomenilo tudi, da sem na Švedskem imela
Petra, ki mi je nekoliko pomagal in svetoval, kar mi je dalo dodatno samozavest, in da sem
glede vseh nejasnosti lahko kontaktirala Niko pred odhodom. Končno odločitev pa sem
sprejela sama, z zaupanjem vase in v svojo pot. Bilo je nekaj, za kar sem vedela, da bo izziv, a
hkrati prava priložnost, da se preizkusim in rastem in to me je naučilo, kako pomembno je
poslušati sebe in biti pogumen, tudi če ni vedno lahko.
DELO V HLEVU – DAN BREZ DIRK IN Z DIRKAMI
Kako izgleda tvoj običajen dan v hlevu, ko ni dirk?
Moj dan se začne zelo zgodaj, običajno med 5. in 6. uro zjutraj, včasih pa sem že v hlevu ob 4.
uri, odvisno od obsega dela. Najprej nahranim konje in jim dam približno 30 minut miru, da
lahko v miru pojedo, medtem pa tudi sama zajtrkujem. Nato jih odpeljem v izpuste, kar
običajno traja približno eno uro saj jim zamenjam deke, odvijem bandaže in po potrebi
namestim ščitnike za noge.
Sledi čiščenje vseh osmih boksov; včasih kakšnega pustim za kasneje, če vem, da bom imela
kasneje več časa. Prva skupina konj za trening je ob 8. uri, nato sledijo skupine ob 9:40, 11:20
in 13:30. Za vsak trening pripravim konja, včasih tudi dva, če v isti skupini vozi Björn mojega
konja. Trening traja približno 50 minut, nato konja stuširam in ohladim – hladna voda ali gel
– odvisno od časa, ki ga imam na voljo. Po treningu konja dam v boks, mu dam mash*, in
nadaljujem z naslednjim konjem po istem postopku.
Med 11.00 in 13.00 uro pripeljem vse preostale konje v hlev, operem opremo in si privoščim
kosilo. Če je potrebno, po kosilu sledijo še joggingi*. Popoldan od 14.00 ure naprej se
osredotočam na nego: masaža hrbta in stegen, krtačenje, nanašanje gela na noge ter
namestitev bandaž in pižam*. Nato še enkrat očistim bokse in poskrbim, da so konji
pripravljeni za počitek.
Ko uredim vse konje, pospravim hlev in okolico ter pripravim vse za naslednji dan. Dan
običajno zaključim med 16.00 in 18.00 uro, ko konji dobijo večerjo. Seveda se časovni okvir
razlikuje glede na število konj v treningu tisti dan in količino dodatnega dela, ki ga dan
prinese.
In kako se tempo spremeni, ko so dirke?
Tempo se tiste dni občutno poveča – odvisno od lokacije hipodroma in ure odhoda, takrat se
včasih poveča za 50 %, občasno celo za 100 % . Po naravi sem zelo »stresirana« oseba.
Običajni odhod na dirke je okoli 11.00 ure, kar pomeni, da tega dne streniram največ dva
konja. Po treningu jima noge namažem z glino, ker časa za kaj več te dni ni.
Nato uredim vse ostale konje v hlevu – jih preoblečem v pižame in poskrbim, da je vse
pripravljeno za odhod na dirke. Včasih to pomeni, da moram z eno roko pakirati opremo in
vse potrebno za konja in se med tem preoblačiti, z drugo roko pa pripraviti konja, ob vsem
tem pa občasno skoraj pozabim svojo glavo! Ob odhodu na dirke mora biti moj del hleva
popolnoma urejen. Popoldanska nega konj je na dirkalne dni krajša: po treningu dobijo le
glino, brez masaž in bandaž, saj je prioritetno, da so pripravljeni za večerni počitek ali odhod
na dirke. Prihod domov je po večini med 1-3uro zjutraj. Raztovorimo opremo, konje, sulkije.
Po navadi to pomeni, da grem domov pod tuš in spat za 1-2h in je že nov dan. Občasno samo
tuš in nazaj na Löckene. Če pa gremo na oddaljene hipodrome (Bergsåker, Halmstad….)
pridemo domov tudi ob 6h zjutraj kar pomeni, da sem že pozna z delom za nov dan.
Takšni dnevi so intenzivni in zahtevajo popolno osredotočenost – tu ni prostora za hec.
Za koliko konj trenutno skrbiš in kakšna je tvoja glavna vloga v ekipi?
Vsak groom* v ekipi skrbi za 8 konj in vsi imamo enake naloge. Naša glavna naloga je, da za
svoje konje skrbim 100 %, kot bi bili moji lastni – od hranjenja, treningov in vsakodnevne
nege, do spremljanja veterinarjev, priprave na dirke in, kadar gremo na dirke z malimi
kombiji, tudi prevoz konj. Imam popolno zaupanje trenerja, da svoje delo opravim odgovorno
in skrbno.
Poleg tega prispevam k rednemu vzdrževanju hleva in posestva (tako kot vsi ostali), saj je to
ključnega pomena za nemoteno delo celotne ekipe, ki šteje okoli 30 ljudi – 18 groomov,
hišnike, kovače, tajnico, Björnovo desno roko in oskrbnike stez.
V čem se razlikuje delo v velikem profesionalnem hlevu v primerjavi s tem, kar si poznala
prej?
V Sloveniji smo navajeni, da so vozniki, trenerji ali lastniki dopoldan v službi in imajo veliko
drugih obveznosti, popoldan pa so konji in treningi bolj hobi in užitek. To sem poznala od
doma, ker se spomnim kako je moja mami poskusila skrbeti za konje kar se da dobro, tudi če
je bil to občasno velik izziv. S tem sem dobila že nekaj znanja. Tukaj pa je skrb za konje res
moja služba – od jutra do večera.
Največja razlika je profesionalnost: vse je organizirano in konji so vedno na prvem mestu.
Dirke potekajo ves čas, na različnih hipodromih vsak dan. Tukaj se ne izgubljamo v
malenkostih – težave rešujemo hitro in učinkovito, brez prevelikega filozofiranja, kar
omogoča, da delo poteka gladko in intenzivno.
Katera je tista stvar, ki te je pri sistemu dela na Švedskem najbolj presenetila?
To, kako se tukaj trenira konje. V Sloveniji je še vedno prepričanje, da morajo joggirati vsak
dan, tukaj pa trenirajo le dvakrat na teden. Treningi so precej intenzivni, ostale dni pa so v
izpustih. Sprva mi je bilo nenavadno, a zdaj vidim, da je počitek prav tako pomemben kot
sam trening – brez njega konji ne morejo doseči dobre forme.
*pižama – nočna odeja, katero imajo na sebi čez noč v hlevu.
*mash – topel, mehak obrok iz različnih žitaric in dodatkov, ki se konju daje po treningu ali
dirki. Pomaga pri dopolnitvi energije, ohranjanju moči in umirjanju prebave po naporu.
*jogging – lahkoten, počasnejši tek konja, ki se uporablja za ogrevanje, razgibavanje ali
ohranjanje kondicije brez prevelikega napora.
*groom – oseba, ki skrbi za konje, njihovo nego, hranjenje in pripravo pred dirko.
*second trainer – je desna roka glavnega trenerja in njegova zamenjava o odsotnosti.
*grop 1 dirke -to so najvišje, najelitnejše kasaške dirke, pogosto tudi mednarodno priznane,
nagrade so ogromne, zmaga v Group 1 dirki pa močno poveča ugled konja in vrednost v
plemenski ali vzrejni karieri.
*V75 dirke – elitne kasaške dirke z najboljšimi konji, kjer se tekmuje v več divizijah.
Zmagovalci pogosto prinesejo velike nagrade, konji pa se razlikujejo po kakovosti in
izkušnjah. Tekmovati v teh dirkah je velika čast. Vsak lastnik si želi, da bo njegov konj
»sobotni konj« in dirkal v V75.
Besedilo: Julija Krelj
Foto: osebni arhiv Julije Krelj
…se nadaljuje!
SLIKA1: Scarfo Pellini (Walner – Jullan) – zmaga na kvalifikacijah za Drottning Silvias Pokal (grupa 1 dirka)
SLIKA2: Fukushima Jet (Readly Express – Nagasaki Jet)
SLIKA3: Ice Rose Alar (Axl Rose – Aringa Jet) in Julija Krelj – po hitrem treningu