Prihaja pomlad – čas kotitev in žrebet
Prihaja pomlad in z njo najbolj pestro – ter pogosto tudi najbolj neprespano – obdobje v letu za konjske veterinarje. Zakaj?
Kobile so sezonsko poliestrične živali, kar pomeni, da prehajajo v reprodukcijsko aktivnost, ko se dnevi podaljšujejo. Povečana količina dnevne svetlobe stimulira hormonsko os hipotalamus–hipofiza–ovarij, zato se spomladi začne intenzivno obdobje gonitev in pripustov.
Predvsem pa zato, ker brejost pri kobili traja povprečno 340 dni (približno 11 mesecev). To pomeni, da s pomladjo prihaja tudi čas kotitev – in z njim nova generacija žrebet, ki vedno prinaša veterinarjem nove izzive.
Pomlad torej ni le začetek treningov in tekmovalne sezone, temveč tudi vrhunec reprodukcijskega cikla– obdobje, ki zahteva dobro pripravo, strokovno spremljanje in hitro ukrepanje ob morebitnih zapletih.
Priprava kobile na kotitev
Ustrezna priprava na kotitev je ključna za varnost kobile in žrebet.
Kobilo premestimo v porodni boks vsaj 14 dni pred predvidenim datumom kotitve. Če kobilo selimo na drugo lokacijo, naj se to zgodi vsaj 4 do 6 tednov pred predvidenim datumom žrebitve. S tem omogočimo prilagoditev na novo hlevsko okolje in zmanjšamo tveganje za okužbe pri novorojenem žrebetu.
Porodni boks mora biti prostoren, z minimalno površino 4 x 4 metre, suh, dobro prezračen in redno čiščen. Nastilj naj bo globok, čist in po možnosti iz slame, ki je najprimernejša podlaga za kotitev. Prostor naj bo miren, brez prepiha, z ustrezno osvetlitvijo in prijetno temperaturo.
Priporočljivo je, da je kobila v zadnjih dneh pred kotitvijo pod stalnim video nadzorom, saj kamera omogoča pravočasno prepoznavo začetka poroda in hitro ukrepanje v primeru zapletov. Porod pri kobili je načeloma zelo intenziven in hiter dogodek, ki v večini primerov poteka brez potrebe po naši pomoči. Video nadzor nam tako omogoča diskreten nadzor nad potekom kotitve, ne da bi kobilo po nepotrebnem nadlegovali ali vznemirjali.
Kako predvidimo bližajočo se kotitev
Brejost pri kobili traja povprečno 340 dni, z normalnimi variacijami med 320 in 360 dnevi. Zato je pomembno spremljanje znakov, ki nakazujejo približevanje poroda.
Približno dva tedna pred kotitvijo se začne sproščanje vezi v predelu medenice. Koren repa postane mehkejši, bolj relaksiran in izrazito gibljiv. Trebuh se nekoliko povesi, mišice v predelu križa se zmehčajo.
V zadnjih dneh se intenzivno napolni vime, seski postanejo napeti. Poseben znak bližajoče se kotitve je pojav kapljic kolostruma na seskih, med konjarji t. i. »kecmec«, ki se praviloma pojavi 24 do 48 ur pred porodom.
Potek normalne kotitve pri kobili
Kotitev pri kobili je praviloma hiter in fiziološki proces, ki v večini primerov poteka brez zapletov. Kljub temu zahteva skrbno opazovanje, saj se lahko morebitni zapleti razvijejo hipno in zahtevajo takojšnjo veterinarsko intervencijo.
Porod delimo na tri faze:
Prva faza (1–4 ure)
Prva faza poroda se najpogosteje začne v večernih ali nočnih urah, ko je okolje mirnejše in manj stresno. Gre za pripravljalno obdobje, v katerem se pod vplivom kontrakcij gladke muskulature maternice začne postopno odpiranje materničnega vratu in priprava porodnih poti. V tej fazi se žrebe postopoma postavlja v pravilen položaj za kotitev.
Klinično se prva faza kaže kot nemirnost kobile. Pogosto opazimo gnezdenje, kopanje po nastilju, pogosto leganje in vstajanje, potenje ter oziranje proti trebuhu. Znaki so lahko zelo podobni blagim kolikam, zato lastniki pogosto najprej posumijo na prebavne težave.
Obdobje se zaključi z razpokom »mehurja« – korialantoisne membrane, kar se kaže kot nenaden iztok večje količine tekočine (odtekanje plodovnice). Po razpoku membrane se porod praviloma hitro nadaljuje v drugo fazo.
Kdaj ukrepati?
- Veterinarski pregled je priporočljiv v naslednjih primerih:
- če nemir in bolečinski znaki trajajo več kot 4 ure brez napredovanja v drugo fazo poroda,
- če so bolečine izrazite, kobila se intenzivno valja ali kaže znake močnih kolik,
- če se splošno stanje kobile slabša (močno potenje, apatija, pospešeno dihanje),
- če se po razpoku plodovih ovojev v 10–15 minutah ne pojavi vidno napredovanje poroda.
Druga faza poroda – iztis (20–30 minut)
Druga faza poroda je najkrajša in najintenzivnejša faza kotitve ter praviloma traja od 20 do 30 minut. Začne se z razpokom korialantoisne membrane in pojavom močnih trebušnih kontrakcij, ki omogočijo iztis žrebeta. Večina kobil koti v ležečem položaju, kar omogoča učinkovitejšo uporabo trebušnega pritiska.
Najprej se skozi vulvo pojavi amnionska ovojnica, ki je belkaste do rahlo modrikaste barve in prosojna. Skozi njo postaneta vidni sprednji okončini, nato še glava žrebeta.
Normalna lega žrebeta je sprednji vzdolžni položaj, pri katerem sta obe sprednji nogi iztegnjeni naprej, ena rahlo pred drugo, kopiti sta obrnjeni navzdol, glava pa leži med njima. Hrbet žrebeta je obrnjen proti hrbtu kobile. Tak položaj omogoča nemoten prehod skozi porodni kanal.
Kdaj ukrepati?
Takojšnje veterinarsko ukrepanje je potrebno:
- če po razpoku plodovih ovojev v 10–15 minutah ni vidnega napredovanja poroda,
- če se najprej pojavi le ena noga ali samo glava brez obeh pravilno iztegnjenih okončin,
- če je položaj nenormalen (zadnjični položaj, prečna lega, upognjena glava ali okončina),
- če se namesto belkaste amnionske ovojnice pojavi temno rdeča, žametasta membrana (prezgodnja ločitev posteljice – t. i. »red bag«),
- če so kontrakcije močne, vendar brez napredovanja iztisa.
Vsako odstopanje od običajnega poteka druge faze poroda obravnavamo kot potencialno distocijo. Pri kobili je čas izjemno pomemben, saj se lahko ogroženost žrebeta razvije zelo hitro. V primeru dvoma je vedno pravilna odločitev takojšen klic veterinarja.
Po rojstvu preverimo, ali so dihalne poti žrebeta proste, in po potrebi odstranimo ostanke amnionske membrane iz nosnic. Popkovnice praviloma ne prekinjamo takoj, temveč počakamo, da preneha pulzirati ali se spontano pretrga ob vstajanju kobile ali žrebeta.
Žrebe naj ostane v neposredni bližini kobile, saj zgodnji stik, lizanje in vohanje omogočajo vzpostavitev materinske vezi.
Tretja faza poroda – izločitev posteljice (do 3 ure po rojstvu žrebeta)
Tretja faza poroda zajema izločitev posteljice in običajno traja do tri ure po rojstvu žrebeta.
Posteljica mora biti izločena v celoti – priporočljivo je posteljico skrbno pregledati – razgrnemo jo v značilno obliko črke »F«..
Zadržana posteljica (retentio secundinarum) predstavlja urgentno stanje, saj že po nekaj urah bistveno poveča tveganje za razvoj metritisa, endotoksemije in sekundarnega laminitisa. Če posteljica ni izločena v treh urah po porodu, je potrebno veterinarsko ukrepanje – najpogosteje izpiranje maternice (kot je prikazano na sliki).
Vsak sum na nepopolno izločitev zahteva takojšen veterinarski pregled, saj lahko že manjši zadržani deli povzročijo resne zaplete.
Skrbno spremljanje kobile v prvih urah po porodu je zato enako pomembno kot nadzor same kotitve.
Prve ure po žrebitvi
Prve ure življenja so za žrebe ključnega pomena. Za hitro orientacijsko oceno vitalnosti uporabljamo preprosto pravilo »1–2–3«:
- v 1 uri mora žrebe vstati,
- v 2 urah mora začeti sesati,
- v 3 urah mora biti izločena posteljica.
Zakaj je sesanje tako pomembno?
Kobila ima difuzno epiteliokorialno posteljico, pri kateri med materinim in fetalnim krvnim obtokom ostane več plasti tkiva. Takšna zgradba onemogoča prehod večjih molekul, med katere sodijo tudi protitelesa – imunoglobuline (IgG). To pomeni, da med brejostjo ne prihaja do prenosa protiteles z matere na plod.
Žrebe se zato skoti praktično brez zaščitnih protiteles in je v prvih urah življenja popolnoma odvisno od kolostruma.
Kolostrum predstavlja prvi in najpomembnejši vir pasivne imunosti. Črevesna sluznica novorojenega žrebeta je sposobna absorbirati imunoglobuline le omejen čas po rojstvu. Absorpcija je najbolj učinkovita v prvih urah življenja, po 12 do 24 urah pa se prepustnost črevesne stene za imunoglobuline bistveno zmanjša oziroma preneha.
Če žrebe pravočasno ne zaužije zadostne količine kakovostnega kolostruma, lahko pride do nezadostnega prenosa pasivne imunosti. To bistveno poveča tveganje za razvoj septikemije, pljučnic, enteritisov, artritisov in drugih neonatalnih okužb.
Nadzor prenosa pasivne imunosti
Danes so na voljo enostavni diagnostični pripomočki, s katerimi lahko ocenimo kakovost kolostruma ter v prvih 12 do 24 urah po rojstvu preverimo koncentracijo imunoglobulinov (IgG) v serumu žrebeta. Tako lahko pravočasno prepoznamo delni ali popolni neuspeh prenosa pasivne imunosti in ustrezno ukrepamo.
Kdaj poklicati veterinarja?
Veterinarski pregled je posebej priporočljiv:
- če je kobili pred porodom iztekalo mleko, saj lahko s tem izgubi pomemben del kakovostnega kolostruma,
- če žrebe ne vstane ali ne začne sesati v predvidenem času,
- če obstaja dvom o zadostnem zaužitju kolostruma,
- če želimo preveriti kakovost kolostruma ali koncentracijo IgG v krvi žrebeta.
Večina kobil koti brez zapletov. Ampak prve ure in dnevi življenja so obdobje, ko lahko že majhna odstopanja hitro postanejo resen problem.
Z dobro pripravo na kotitev, mirnim nadzorom poroda ter pravočasnim preverjanjem vitalnosti žrebeta in prenosa pasivne imunosti lahko preprečimo številne zaplete. Zgodaj prepoznan problem pomeni enostavnejše zdravljenje, boljšo prognozo in bistveno manj stresa za vse vpletene. Zdravljenje žrebet pogosto zahteva hospitalizacijo v intenzivni enoti, zahtevno 24-urno oskrbo in včasih tudi kirurški poseg – kar pomeni veliko dela, skrbi in tudi navsezadnje finančni vložek.
Žrebe med zdravljenjem v intenzivni enoti za žrebeta Šantl VA.
Skrbna oskrba žrebeta je ključ za preživetje – žrebe po operacijskem posegu.
O najpogostejših problemih pri novorojenih žrebetih, pa kdaj drugič.
Urška Mesarič, Šantl VA