Podkovač nekoč in danes
Podkovač je specialist, ki skrbi in neguje, obrezuje in podkuje konje. Poklic je bil več stoletij združen s kovaštvom. Podkovač je podkve in žeblje tudi sam izdeloval, da je lažje prilagodil obliki konjevega kopita.
Podkovači so se nekoč združevali v cehu kovačev, pravila pa jim je potrdil cesar. Pri cehovskih pravilih je učna doba trajala tri leta. Poklica se je vajenec izučil pri kovaškem mojstru, po treh letih šolanja pa je opravil pomočniški izpit. Kuršmid (star naziv za podkovača) je znal opraviti tudi kak živinozdravniški poseg (čiščenje gobca, puščanje krvi), zato mu je pripadala napitnina.
Kovanje kasaških konj: Spretnost, tradicija in ključ do hitrosti
V svetu kasaškega športa, kjer sta hitrost in vzdržljivost ključnega pomena, ostaja ena stvar nespremenjena – kakovostno in premišljeno kovanje konj. Obrt, ki je hkrati znanost in umetnost, zahteva od kovačev izjemno znanje o anatomiji konjskega kopita, materialih ter potrebah posameznega konja. Kovanje je tisto, kar kasaškim konjem omogoča optimalen oprijem, uravnoteženost, siguren in hiter kas ter zaščito pred poškodbami na dirkalnih stezah.
V našem pogovoru z mojstri podkovači, ki svoj del življenja posvečajo tej edinstveni spretnosti, razkrivamo, kako se tradicija prepleta z današnjim časom, kakšni so izzivi pri kovanju vrhunskih športnih konj in zakaj je dober kovač nepogrešljiv člen v ekipi kasaškega konja. Skočimo v svet, kjer kovina, kovač, konj in strast ustvarjajo temelje za zmage na stezi.
Danes imamo v Prlekiji trenutno najbolj znane tri kovače za konje kasače. To so Damjan Vajs, Branko Seršen in Janko Sagaj.
1. Kako dolgo že delate kot kovač konj in kaj vas je pritegnilo k temu poklicu?
• Damjan: Kot kovač delam že dobrih 20 let. Namreč, ko sem bil star približno 15 let, sem moral kovaču Netku Marjanoviču, ki je koval domače konje pomagati na način, da sem mu držal konjsko nogo, medtem ko je koval in takrat mi je povedal osnove za delo kovača. Netko Marjanovič je bil znani prleški kovač, ko je pa na hitro zbolel, sem ostal brez kovača in ni preostalo drugega, da sem sam začel kovati, najprej doma potem sosedom itd..
• Branko: Kot kovač delam približno 14 let, začelo pa se je tako, da sem želel nekaj narediti sam in da nisem odvisen od drugih.
• Janko: Kovač sem že več kot 29 let. Preden sem s kovanjem pričel sam, je to delo doma opravljal moj oče Jože.
2. Kateri so največje izzivi, s katerimi se soočate pri kovanju in oskrbi konjskih kopit?
• Damjan: Ni konjev brez kopit, to pomeni, da je kopito zelo pomembno, da je zdravo in pravilno spodrezano, da je strela (žabica) zdrava -brez glivic in gnilobe. Zelo je pomembno, da se kopito pravilno spodrezuje in šele nato pravilno pribije podkev. Izzivi pri kovanju so veliki, vsak konj je zgodba zase, moraš poznati anatomijo konja, kopito ne sme biti preveč strmo in ne preveč visoko, kraki med bicljem in kopitom morajo biti približno pod istim kotom. Prvo pravilo je pristop do konja, da konj pusti in dvigne noge. Pri kasačih je veliko izzivov, da konja dobro zbalansiramo, da teče čisti kas. Tu si pomagamo z ortopedskimi podkvami z različnimi modeli in oblikami, vsaka podkev ima neko funkcijo, katera pomaga konju da lažje, hitreje in lepše kasa, je pa problem da je včasih potrebno preizkusiti kar nekaj različnih kovanj in podkev, da ugotovimo kaj konju najbolj ustreza.
• Branko: Pri kovanju mora biti velika disciplina, ker drugače lahko hitro pride do kakšne poškodbe, sploh če ni kopito natančno in pravilno oblikovano.
• Janko: Največji izziv je pravilna postavitev kopita. Največkrat pride do nepravilne postavitve kopita zaradi nepravilnih stoj ali bolezni.
3. Kako pomembno je pravilno podkovanje za zdravje konja in kakšne posledice lahko ima nepravilno podkovanje?
• Damjan: Pravilno kovanje je pomembno za zdravje konja, pri kovanju je pomembno, da pribijamo žeblje v mrtvi del kopita (roževino) in ne v živi del kopita – potem konj šepa in ga boli. Za zdravje konja je zelo pomembno pravilno spodrezovanje kopit konja, ki se začne že skoraj od rojstva konja. Dobro je, da lastniki spremljajo svoja žrebeta, da vidijo nepravilno rast kopit, če kopito raste predvsem v »špic« kopita, je že pri treh mesecih potrebno delati korekcijo kopit. Pri žrebetih se še da nekaj popravljati, kar mu je genetika prinesla, pri starejših konjih pa več ne, ker se sklepi zarastejo tako kot je konj imel stojo. Če kopita niso pravilno spodrezana imajo konji težave s sklepi, nato s križem, mišicami in posledično se več ne gibljejo pravilno in težave se stopnjujejo. Ljudje, ki nimajo vsaj malo znanja o anatomiji konja se ne zavedajo, kako zelo je pomembno, da se konji redno spodrezujejo, da se dela korekcija. Pravilo je, da bi se konji mogli prekovati od 5 do 8 tednov, tisti, ki pa imajo težave pa še prej. V Sloveniji se vsi tega ne držijo potem pa se naredi velika razlika v stoji in pride do težav, posledično tudi do poškodb in šepanja. Dobro je, da se kot kopita od kovanja do kovanja ne spreminja veliko (od 1 do 2 stopinji), težava je pri konjih katerim kopito ne raste enakomerno in je potrebno, da se prekujejo na krajši čas..
• Branko: Zdravje konja je seveda zelo pomembno, zato je tudi pravilno kovanje zelo pomembno! Konj ne sme biti predolgo podkovan, predolga kopita lahko privedejo do poškodb drugih delov (tetiva, sklepi,…).
• Janko: Podkovanje ni pomembno, pravzaprav je nuja. Pomemben je pravilen rez kopita, ki je ena izmed najbolj pomembnih osnov, katere močno vplivajo na zdravje in zmogljivost konj. Nepravilen rez kopit ima velik negativen vpliv.
4. Ali se metode kovanja in podkovanja konj skozi čas spreminjajo, ali še vedno uporabljate tradicionalne tehnike?
• Damjan: Metode kovanja se skozi čas spreminjajo, imamo vedno več različnih podkev na razpolago od raznih ortopedskih, plastičnih gumijastih, aluminijastih, kaljenih in standardnih kovinskih podkev, ki pa se še razlikujejo po obliki. Vsaka podkev ima nek pomen zakaj je dobra in kaj je njena naloga. Uporabljamo pa tudi tradicionalne tehnike, ki pa tudi niso slabe in jih nekateri konji potrebujejo. Konje si želimo vedno hitrejše zato je potrebno najti pravo tehniko za vsakega konja posebej..
• Branko: Ko sem jaz začel pomagati pri kovanju, sem moral kovaču držati konjsko nogo, sam pa ne dandanes ne moram delati, če si konjske noge ne držim sam.
• Janko: Metode kovanja se skozi čas spreminjajo, vendar ne veliko. Obstaja t.i. vroče in hladno kovanje.
5. Kako prepoznate, katera vrsta podkve je najboljša za določenega konja? Ali se odločate na podlagi pasme, velikosti ali vrste terena, po katerem konj hodi?
• Damjan: Vrsta podkve je odvisna od pasme konja, od tega kaj konji delajo in po kakšnem terenu hodijo, to je prvo pravilo, nato pa se gleda in prilagaja konju.
• Branko: Mislim, da ima vsak konj svojo podkev, glede na velikost, debelino,…težje pasme konj pa imajo tudi večje, težje in debelejše podkve.
• Janko: Sem mnenja, da je za vse konje najboljša flip flop podloga s podkvijo na konici kopita ali plastična podkev.
6. Ali obstaja razlika med podkovanjem športnih konj in konj, ki delajo na kmetijah? Kakšne so vaše izkušnje s tem?
• Damjan: Kovanje športnih konj in konj na kmetijah je velika razlika. Konji, ki so namenjeni športu se trenirajo skoraj vsak dan in na tekmah dajo od sebe več kot 100%. Zato je zelo pomembno, da so pravilno in zelo dobro podkovani. Konji, ki se uporabljajo za rekreacijo in delo pa morajo biti pravilno spodrezani, kakšne podkove imajo na kopitih ni tak zelo pomembno, kot pri športnih konjih.
• Branko: Razlika je sigurno, saj konji, ki delajo na kmetijah, ne rabijo neke posebne tehnike, potrebno je le, da so podkovani, da si preveč ne spilijo kopita.
• Janko: Razlika je sigurno, vendar jaz s tem nimam izkušenj, saj kujem samo konje kasače.
7. Ste se kdaj srečali s posebno zahtevnim primerom, kjer je bilo podkovanje konja posebej težavno? Kako ste to rešili?
• Damjan: Kovanje konja je včasih zelo težavno, če konju ne moremo dvigniti noge in ne pusti, da bi ga kovali. Imam kobilo katero kujemo na poseben način, kjer sva potrebna dva kovača.
• Branko: Imel sem primer, ko je imela kobila abces, kjer na prvi pogled na kopitu ni bilo videti nič narobe, roževina je bila videti dobro, kako pa sem jo začel obrezovati, pa je ven pritekel gnoj.
• Janko: Posebej zahteven je rez kopit, pri konjih, ki trpijo zaradi raznih oblik laminitisa.
8. Kako tesno sodelujete z lastniki konj in veterinarji pri oskrbi konjskih kopit?
• Damjan: Z lastniki in trenerji moramo dobro sodelovati saj oni konja poznajo, z njim delajo in trenirajo, s tem vidijo njihove gibalne težave katere so pomembne za kovanje, ko pa kovač ne more pomagati konju pa je potrebno združiti sodelovanje tudi z veterinarji da oni vidijo kje je težava kopit in sklepov, to pa se vidi tako, da slikamo z rentgenom in s tem hitro odkrijemo težave.
• Branko: Bi rekel da sodelujemo med seboj, si pomagamo, svetujemo, to je dobro, da imamo na koncu dobre in zdrave konje.
• Janko: Ogromno sem bil na seminarjih, ogromno prebral literature. Večino kujem samo svoje konje, le redko druge. Veterinarje, ki bi poznali vpliv kovanja na kopita pri nas (v Sloveniji) ni.
9. Kateri trenutki pri vašem delu so vam v največje zadovoljstvo?
• Damjan: Največje zadovoljstvo pri mojem delu je zadovoljen konj in lastnik, poseben čar pa je takrat ko sem na dirkah in vidim, da konji, katere kujem jaz, zmagujejo. Spremljam skoraj vse konje, ki tekmujejo na vseh področjih konjeništva in sem vesel in zadovoljen, če so rezultati uspešni.
• Branko: Najraje sem, ko podkujem dobro in tako kot si zamislim, grem na stezo in tam vidim rezultat, katerega si želim.
• Janko: Največje zadovoljstvo mi je, ko vidim kopita v balansu in elastično gibanje konja v kasu.
10. Kako pomembno je redno vzdrževanje konjskih kopit in kako pogosto bi morali konje podkovati?
• Damjan: Vzdrževanje konjskih kopit je zelo pomembno, ker s tem da imajo konji vzdrževana kopita pomeni, da se lažje gibljejo, imajo zdrava kopita in so s tem bolj zadovoljni in uspešni na tekmovanjih. Najbolj pa je pomembno to, da imajo redno vzdrževana kopita tudi veliko manj poškodb.
• Brako: Po navadi prekujemo 1x na mesec, oz. po potrebi (poraba podkve)
• Janko: Vzdrževanje kopit je nujno, zelo pomembno! Prekovanje je 3 do 6 tednov, odvisno od kopita in konja.
11. Kako se spopadate s konji, ki so morda nemirni ali prestrašeni med kovanjem? Ali obstajajo posebne tehnike za pomiritev?
• Damjan: Prvi pogoj je miren pristop kovača, s konjem se prvo spoznaš in pravilno pristopiš, da ti konj zaupa in šele nato začneš z delom. Obstajajo pa tudi tehnike, katere pomagajo, da je konj bolj umirjen, da lahko delo uspešneje opravimo.
• Branko: Včasih je potrebno uporabiti pomirjevalo, če je konj zelo nemiren, je pa več metod, ena z moje strani dokaj priljubljena je ta, da konju zvežemo bandažo (povoj) na nogo in mu s tem držimo iztegnemo nogo. Pri takem delu sta potrebni dve osebi. Ena oseba drži nogo v zrak, drugi pa dela.
• Janko: Čas in pravilen pristop (ponavadi ga nimamo), prisotna oseba, ki pozna konja in pomirjevalo pri mladih konjih.
12. Ali so kakšne razlike pri podkovanju različnih pasem konj? Kateri konji so najzahtevnejši za podkovanje?
• Damjan: Kovanje različnih pasem in konj, ki so v različnih panog, so zelo velike. Najzahtevnejši za kovanje so po mojem mnenju kasači, ki pri svojem tekmovanju dosegajo velike hitrosti in kas je bolj zahteven od galopa.
• Branko: Kasači so sigurno najbolj zahtevna pasma, ker prenašajo velike obremenitve.
• Janko: Ni razlik, kopito je pri vseh pasmah konj enaka. Vse pasme imajo kdaj (velikokrat) patologije na kopitih zaradi neprimerne reje na neprimernih tleh.
13. Ali uporabljate kakšno posebno tehnologijo ali orodja pri svojem delu, ki so olajšala ali izboljšala proces podkovanja v primerjavi s preteklostjo?
• Damjan: Danes že obstajajo elektronski merilci, ki jih daš na kopito in ti zmerijo kot, dolžino itd., danes tudi imamo profesionalne nože, pile in razne klešče, ki nam v veliki meri olajšajo delo. Nekaj malega pa si pomagamo tudi z baterijskimi brusilkami, pri konjih ki se ne bojijo hrupa.
• Branko: Ja, jaz si pri trdih kopitih zelo velikokrat pomagam z majhnim brusilnikom, in z njim z lahko očistim notranji del kopita.
• Janko: Bi rekel, da ni posebnih orodij, pomemben je občutek, pravilen pogled. Žal se pravilnosti ne da izmeriti.
14. Kakšen nasvet bi dali mladim, ki jih zanima kovaštvo ali delo s konji?
• Damjan: Mladim bi svetoval naslednje – delo kovača in delo s konji te mora veseliti, potem gre vse lažje. Delo kovača je zelo naporno in včasih težko, biti pa moraš pazljiv, ker so konji včasih nepredvidljivi.
• Branko: Kovanje je kar zahtevno delo, ni enostavno, je pa zelo iskano. V tem je prihodnost.
• Janko: Svetujem jim, da se učijo samo od tistih, ki obvladajo. To so starejši in kovači z večletnimi izkušnjami. Samo delo je težko ampak lahko prinaša dober zaslužek.
(foto: Janko Sagaj – slika 1, arhiv KK Ljutomer – slika 2)